Civilnopravne preiskave

Nudim detektivske storitve za odvetnike specializirane za: posvojitev, zaposlovanje, ločitev, skrbništvo za otroka, preživnino, dedovanje, poškodbe, področje družinskega prava, očetovstvo - v pravdnem postopku je zbiranje / navajanje dokazov dolžnost stranke. Uspešen odvetnik s pomočjo detektivskih storitev zagotavi trden primer kar vodi v boljši izid za stranko v postopku. Detektiv za odvetnike opravlja detektivske naloge za stranke v različnih sodnih postopkih - zbiranje informacij in sodnega gradiva. Detektiv za potrebe civilnopravnih preiskav oz. detektiv za odvetniške pisarne lahko zbira dokaze za  vse vrste civilnih sodnih sporov:

  • odškodninski spor
  • lastninski civilni spor
  • posestni spor
  • delovni spor
  • družinski spor
  • zakonski spor

Zasebni preiskovalec v civilnih sporih služi kot podpora strankam v sodnih postopkih. Če ste civilni odvetnik, kazenski odvetnikdelovni odvetnik ali družinski odvetnik lahko detektiv primer podpre z:

  • iskanjem premoženja in informacij
  • spremljanje oseb in objektov
  • iskanje prič, intervjuvanje prič in pridobivanje izjav prič
  • anonimno zbiranje podatkov

Za civilnopravno odškodninsko odgovornost zadošča že takšno ravnanje: storitev ali opustitev, ki je na splošno nedopustno in zato ni potrebno, da bi bilo s pravno normo ali aktom upravnega organa posebej prepovedano oziroma na tej osnovi naložena odstranitev protipravnega stanja oziroma vzpostavitev drugačnega stanja (VSM sodba I Cp 321/2015).

Pridobivanje dokazov - dokazovanje

Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3) ne vsebuje pravil v zvezi z (ne)dopustnostjo dokazov. ZPP-UPB3 v 7. členu določa, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. V 8. členu ZPP-UPB3 je predpisano načelo proste presoje dokazov, tako sodišče odloči po svojem prepričanju na podlagi skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka katera dejstva se štejejo za dokazana. Sodišče v svoji dokazni oceni v okviru načela proste presoje dokazov v sodbi navede, kako je katerega od dokazov presojalo in kakšno težo mu je dalo. ZPP-UPB3 torej ne vsebuje dokaznih prepovedi ali zapovedi, kot jih vsebuje Zakon o kazenskem postopku. Določilo 394. člena  ZPP-UPB3 pa daje stranki možnost, da zahteva obnovo postopka v primeru, če se ugotovi, da se sodna odločba opira na krivo izpovedbo priče ali izvedenca, da se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina, oz., da je prišlo do sodne odločbe zaradi kaznivega dejanja sodnika oz. sodnika porotnika, zakonitega zastopnika ali pooblaščenca stranke, nasprotne stranke ali koga drugega.

Za učinkovito uresničevanje pravice do obrambe, vključujoč pravico do izvedbe dokazov v lastno korist, je bistveno, da je posameznik seznanjen z vsemi podatki pravne ali dejanske narave, ki mu omogočajo, da skladno z njimi pripravi svojo obrambo. Zato je nujno, da državni organi, pristojni za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, omogočijo obdolžencu oziroma njegovemu zagovorniku, da se seznanita s celotnim relevantnim gradivom, s katerim razpolagajo (Sodba I Ips 187/2007). Vsaka tožena stranka v pravdnem postopku ima v skladu s 150. členom ZPP-UPB3 pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri je udeležena. Brez omejitev lahko pregledujete vse listine, ki se nahajajo v spisu postopka, katerega stranka ste. Seznaniti se morate namreč z vsemi dejstvi v zvezi s postopkom v katerem ste udeleženi.

Odprtje nerešenega kazenskega primera

Zasebno preiskovanje nerešenih kazenskih zadev pomeni ponovno raziskati podrobnosti, ki  obkrožajo nerešljiv kazenski primer. Nerešeni kazenski primeri ugrabitev, posilstev, zalezovanja, itd. potrebujejo:

  • nova dejstva, sledi in dokaze
  • nove teorije za odkrivanje resnice
  • pregled obstoječega dela policije
  • utemeljeno časovno zaporedje dogodkov
  • opravljanje razgovorov s pričami, očividci, morebitnimi posrednimi udeleženci
  • navezovanje stikov z lokalnimi organi
  • ustrezne forenzične preiskave

Skrbništvo za otroka

Skrbništvo za otroka je vedno vojna med razvezanimi starši. Kdo izmed staršev ne ljubi svojega otroka? Vsak, sledi odgovor.  Ampak kdo si zasluži biti najboljši skrbnik? Sodišče bo preverilo številne dejavnike, preden dodeli skrbništvo nad otrokom, ki bo vedno v najboljšo korist otroka. Samo na vas je, da dokažete, da nasprotna stranka ni upravičena za skrbništvo nad otrokom. Po razvezi se pogosto zgodi, da posameznik začne živeti življenjski slog, ki je lahko neodgovoren, v nekaterih primerih pa se lahko posameznik celo vključi v nekatere dvomljive dejavnosti in/ali prevzame  škodljivo vedenje skrbnika oz. nevarno vedenje, in celo nezakonito vedenje. Če mislite, da se vaš bivši zakonski partner vključuje v dejavnosti,  za katere menite, da bi lahko ogrozile fizično in /ali čustveno dobro počutje vašega otroka, potem boste potrebovali dokaz za takšno trditev, ker se sodnik preprosto ne more opreti zgolj na vaše pomisleke. Skrbništvo nad otroci zahteva veliko zagotovil, da bo za otroke najbolje poskrbljeno.

Odvzem otroka

Odvzem otroka neprimernemu skrbniku je kompliciran postopek, ki se lahko izvede le na osnovi verodostojnih dokazov, izvedenih po ZUP (Zakon o splošnem upravnem postopku), upoštevajoč materialne predpise, navedene v ZSV (Zakon o socialnem varstvu) in ZZZDR (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Konkretna materialna podlaga za odvzem otroka je 120. člen ZZZDR.

Na spletnih straneh ministrstva za delo, družino in socialne zadeve navajajo, da je bilo v novembru 2010 v Sloveniji 790 oseb z dovoljenjem za opravljanje rejniške dejavnosti. Vseh otrok v rejništvu je 1.141.

Neplačniki preživnine oz. kako izterjati preživnino

Izterjava preživnine je vedno problematična, saj lahko preživnina vključuje velike vsote denarja v daljšem časovnem obdobju, še posebej, če zahtevek za preživnino ni bil plačan. Izterjava preživnine je lahko zelo frustrirajoč in dolgotrajen pravdni ali kazenski postopek. Privatno preiskovanje neplačnikov preživnine vam pomaga dokazati na sodišču, da zahtevek ne sme biti odložen, prilagojen ali povečan. Starši so namreč dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi do polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Če starša živita ločeno, in se sporazumeta o preživnini, lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče presodi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. V kolikor se starša o preživljanju skupnih otrok ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma o preživnini pomaga center za socialno delo.

Preživnina se lahko določi samo na sodišču na podlagi sporazuma med staršema ali na podlagi tožbe. V primeru, da se starša ne moreta sporazumeti glede višine preživnine in tudi ne s pomočjo centra za socialno delo, lahko eden ali drugi vloži tožbo pri  pristojnem okrožnem sodišču. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da se preživnina določi po potrebi upravičenca in možnostih zavezanca. Akti, na podlagi katerih je preživnina določena so lahko: sodba, sodna poravnava, sklep na podlagi dogovora, notarski zapis. Če se stranke ne morejo dogovoriti glede preživnine, se preživnina zahteva v okviru tožbe za razvezo zakonske zveze ali tožbe za ugotovitev očetovstva oz. materinstva ali pa vložijo samostojno tožbo za določitev preživnine. Upravičenci lahko izbirajo ali kombinirajo med izvršilnim in /ali kazenskim postopkom, v primeru neuspeha pa jim ostaja še tretja možnost - zahtevek za nadomestilo preživnine. Upravičenec do preživnine mora tudi zbrati potrebne podatke in predlagati tisto izvršilno sredstvo, ki bo najuspešnejše. Upravičenec do preživnine mora tudi zbrati potrebne podatke in predlagati tisto izvršilno sredstvo, ki bo najuspešnejše.

Težje izterljive preživnine so preživnine, ki jih ne plačujejo uradno nezaposleni. Preveriti je potrebno, če starš neplačnik morebiti ne dela na črno oz. preverja se dejanska nezaposlenost starša, ki se izmika plačevanju  preživnine. Neplačniki preživnine so tudi obrtniki in podjetniki, ki vse pogosteje svoje premoženje - hišo, avto, prepišejo na kakšnega sorodnika, sami pa si izplačujejo minimalno plačo ter se na tak način izognejo plačevanju preživnine. Taki starši plačujejo za lastnega otroka 50 evrov, sami pa se vozijo v dragih avtomobilih, sklepajo posle, zaposlujejo delavce, hodijo na počitnice, itd. Zato je potrebna preiskava  o formalnemu in neformalnem lastništvu podjetja oz. premoženja, poizveduje se kdo je lastnik in direktor. Preverja, se če se posli ne sklepajo na črno, ipd. Dokazati je potrebno pravo vrednost sklenjenih poslov. Poizveduje se o nabavi, prodaji, voznemu parku, poslovnih  prostorih,  itd.. Plačevanje preživnine lahko zavleče tudi najem kredita, ki povzroči, da ima neplačnik preživnine na TRR  samo še z zakonom določen del plače.

Na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve navajajo, da je bilo v decembru 2010 dodeljenih vsega skupaj 66.605 preživnin. Največ preživnin je bilo določenih na podlagi sodne poravnave in sicer 27.414 preživnin. Povprečna slovenska preživnina je v decembru 2010 znašala 119,48 EUR. Kar 444 upravičencev pa prejema preživnino nižjo od 20 EUR.
 
Kazenski postopek neplačevanja preživnine je urejen v 203. členu Kazenskega zakonika:
(1) Kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo je po zakonu dolžan preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z zaporom do enega leta.
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo preživljanje upravičenca ali če se storilec izmika dajati preživnino, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena, da mora redno plačevati preživnino, lahko pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino ali druge prisojene obveznosti, nastale s preživljanjem.

Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Podati je potrebno kazensko ovadbo na zapisnik na Policiji, skupaj z listino, ki je izvršilni naslov za plačevanje preživnine. Preživninski sklad zagotavlja preživnino tistim otrokom, ki jim je določena preživnina,  vendar je preživninski zavezanci ne plačujejo. Pokličite na brezplačno številko: 080 14 14

Izpodbijanje oporoke

Preiskava potencialnih dedičev ali pridobivanje drugih posebej zahtevanih informacij je potrebna v kolikor želite izpodbijati oporoko.

Copyright © 2009, Detektivske storitve Export Center.
Osebno vročanje