Detektivsko delo

Za uspešno opravljanje detektivskega dela mora imeti oseba, ki se odloča za poklic detektiva:

• Inteligenco in sposobnost utemeljevanja oz. razumevanja

Sposobnost iz podrobnosti videti celotno sliko in obratno. Zbrana dejstva morajo voditi v rešitev problema.

• Radovednost in domišljija

Ali ste usmerjeni k temu, da težite k iskanju vseh potrebnih dejstev in informacij, da rešite ključen problem, pri tem pa ničesar ne jemljete kot samoumevno? Ali ste sposobni biti skeptični glede očitnega? Ali imate občutek za neobičajno? Ali ste sposobni videti celotno okolico, da lahko kot nadgradnjo opazite manjše stvari, ki so pogosto ključne. Ali ste dovolj radovedni po naravi, da ves čas iščete boljše odgovore?

• Opazovanje in spomin

Ali imate dobro razvita čutila (vonj, vid, sluh, tip, okus)? Ste zbrani in pozorni?

• Znanje o življenju in znanje o ljudeh

Ali znate postopati z ljudmi: navadnimi,  izobraženimi, delikventneži, ženskami, otrocmi, starejšimi, mladimi tako in mladimi po srcu, uradniki, itd..? Ali ste emocionalno stabilni in pripravljeni na najrazličnejše vloge, ki vas čakajo?

• Tehnično znanje

Ali ste sposobni slediti najnovejši tehniki na področju videa, audia, fotoaparatov, da lahko ustrezno evidentirate oz. dokumentirate vašo preiskavo?

• Vztrajnost, ciljna usmerjenost in zadosti življenske moči

Detektiv potrebuje predvsem vztrajnost in potrpežljivost. Ko se čaka je dolgčas, ko se dogaja je adrenalin na polno. Znati mora tudi pravilno upravljati z dragoceno energijo, ki jo potrebuje v ključnih trenutkih, da lahko kljub dolgim ali poznim / zgodnjim  uram naredi vse potrebno.

• Sposobnost za prepoznavanje lastnih in tujih predsodkov

Ali se zavedate lastnih predsodkov? Predsodke morate sami uskladiti z resničnostjo, da ostanete objektivni.

• Sposobnost empatije oz. občutenje soljudi

Ali lahko svoje delo opravljate diskretno in taktno? Ali spoštujete zasebnost, varovanje osebnih podatkov in ste zavezani k poklicni molčečnosti?

• Osebna integriteta

Ali ste sposobni reči "ne" podkupnini?

• Sposobnost pričanja na sodišču

Ali ste seznanjeni z postopki dokazovanja in z navzkrižnim zasliševanjem. Ali lahko kot priča na sodišču navajate dejstva nepristransko in kredibilno?

• Komunikacijske sposobnosti

Ali ste sposobni svoje detektivsko znanje in sposobnosti prodajati? Ali znate poslušati?

• Jasen namen

Ali je vaš namen zadosti trden, da boste uspešno opravili detektivski izpit. Prijava za detektivski izpit se naslovi na Detektivsko zbornico RS. 

Delo detektiva je pridobivanje dokazov 

Detektiv zbira dokaze ekonomično ter v največjo korist naročnika. Detektiv zbira dokaze, ki podpirajo trditve naročnika. Naročnik lahko z dokazi doseže: sporazum, pobot, izvensodno poravnavo ali sodbo. Detektiv mora biti seznanjen s sodnimi postopki in načinom razmišljanja na sodišču.

Trditvena in dokazna podlaga je predmet tožbe in ne tožbenega zahtevka. Da bi se dokazi sploh izvajali, mora pravdna stranka navesti dovolj trditev. Izvajanje dokazov nikoli ni namenjeno dopolnjevanju trditvene podlage, temveč le dokazovanju tega, kar je bilo zatrjevano (VSL sodba I Cpg 332/2015).

Strankin predlog za izvajanje dokazov mora biti obrazložen, obstoj in pravna pomembnost predlaganih dokazov pa morata biti utemeljena. Stranka mora navesti konkretne okoliščine, ki bi jih bilo z izvajanjem določenega dokaza, v konkretnem primeru z zaslišanjem, mogoče ugotoviti in utemeljiti, v čem in kako naj bi vplivale na odločitev (Sodba I Up 772/2007).

Rekonstrukcijo dogodka, tako imenovani sodni eksperiment, sodišče opravi takrat, ko na podlagi zbranih oziroma izvedenih dokazov ne more ustvariti jasne in neprotislovne slike o dogodku (Sodba I Ips 42135/2010-140).

V primeru različnih izvedenskih mnenj sodišče sprejme tista mnenja, ki jih v skladu s prosto presojo dokazov oceni kot prepričljivejša (Sodba II Ips 356/2011).

Na rezultate poligrafskega testiranja ni mogoče opreti sodbe, saj gre za nedovoljen dokaz (Sodba I Ips 247/2006).

Ne gre za nedovoljen dokaz, če je bil obsojenčev govor posnet na telefonsko tajnico po obvestilu klicočega obdolženca, da lahko po pisku pusti sporočilo. Tudi sicer obsojenec, ki je uporabil komunikacijsko tehniko za izrekanje groženj oškodovancu, ne more uspeti s sklicevanjem na to, da mu je s snemanjem kršena pravica do zasebnosti, zaradi česar naj bi bila avdiokaseta prav tako nedovoljen dokaz (Sodba I Ips 421/2006).

Sodišče, ki ga zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti v postopku, sme zavrniti dokazni predlog, če je izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ali je če dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo (Sodba I Ips 1805/2010-).