Nadzor bolniške

Kontrolor za bolniški stalež izvajam kontrolo bolniške v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Kontrola bolniške omogoča odkritje morebitnih kršitev bolniškega reda oz. zlorabe bolniške. Kontrola odsotnosti z dela za darovanje tkiva ali pa preverjanje odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana zakonsko ni dopustna.

Kontrola bolniške odsotnosti z dela je običajno opredeljena v internih pravilnikih delodajalca (na primer: Pravilnik o delovnem razmerju, Pravilnik o varstvu pri delu, Pravilnik o bolezenski odsotnosti, Pravilnik o prisotnosti na delu, itd.), ki nadrejenim omogoča, da ukrepajo pri pogostejših izostankih z dela. Kontrola zaposlenega na bolniški obsega ugotovljanje ravnanja osebe na bolniški, ki ne sme biti v nasprotju z navodili zdravnika. Ravnanje pa tudi ne sme vplivati na morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja in s tem na podaljšanje bolniške.

Javne uslužbence pred kontrolo bolniške ni več potrebno obvestiti, sedaj lahko preverjanje bolniške naročajo brez vednosti zaposlenih. Novi 35. člen ZJU-1 predpisuje ravnanje ob sumu zlorabe pravice do zadržanosti z dela ali do povračila stroškov prevoza: Predstojnik lahko v vsakem posameznem primeru, ko razpolaga z informacijo, na podlagi katere so podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pooblasti enega ali več javnih uslužbencev za ugotovitev dejanskega stanja. Pooblaščeni javni uslužbenec lahko zbira informacije iz prejšnjega odstavka od javnih uslužbencev, zaposlenih v organu, in od tretjih oseb. O posameznih dejanjih v okviru ugotavljanja dejanskega stanja pooblaščeni javni uslužbenec sestavi zapisnik. Predstojnik lahko, če oceni, da je to smotrnejša rešitev, za izvedbo nadzora nad zlorabami iz prvega odstavka tega člena sklene pisno pogodbo in pooblasti pravno ali fizično osebo, ki lahko opravlja detektivsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost. Po končanem postopku ugotavljanja dejanskega stanja se javnega uslužbenca seznani, da je bil izveden nadzor, ga seznani z ugotovitvami nadzora in se mu omogoči vpogled v zapisnik iz drugega odstavka tega člena ter se mu v primeru ugotovljenih kršitev omogoči, da se o tem izjasni.

Kontrole med bolniško odsotnostjo razkrivajo goljufe, ki izkoriščajo bolniško odsotnost za dopust (smučanje, kopanje), nakupovanje v trgovskih centrih, delo  na črno, razkriva pa tudi intelektualce, ki "fušajo" doma za računalnikom.

Detektiv za bolniške pridobi na podlagi pooblastila delodajalca pacientov bolniški red oz. bolniški list od osebnega zdravnika zaposlenega. Lečeči zdravnik mora posredovati podatke o navodilih in dovoljenjih, ki jih ima delavec med bolniškim dopustom. Kadar je delavec zadržan z dela zaradi bolezni ali poškodbe, je namreč dolžan spoštovati navodila pristojnega zdravnika - bolniški red. Kršitev navodil bolniškega reda  lahko vodi v izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz bolniškega reda je razvidno, v kolikor se bolnik lahko giblje. Če ima delavec med bolniško odsotnostjo omejen režim gibanja, potem nadzor bolniške  dobi smisel. Po navodilih zdravnika se delavec na bolniški lahko giblje le v kraju stalnega bivališča, ne pa tudi v tujini ali izven kraja bivanja. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je skrajni ukrep, zato mora biti krivda delavca s strani delodajalca nesporno dokazana. 

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS 42/02, 103/07) v 111. členu med naštetimi razlogi za izredno odpoved določa tudi razlog, da lahko delodajalec, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Iz določbe drugega odstavka 82. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved. Dokazati mora torej tako obstoj odpovednega razloga iz 111. člena ZDR, kot tudi obstoj tistih okoliščin in interesov, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Navesti in dokazati mora konkretne okoliščine in interese, ki utemeljujejo nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja z delavcem zaradi storjene kršitve pogodbene ali druge obveznosti. Ne zadošča, da delodajalec le navede 110. člen zakona kot pravno podlago za odpoved (Sodba VIII Ips 339/2007).

Izredna odpoved pogodbe  o zaposlitvi se mora podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Bolezenski dopust / bolniški dopust  zlorabi, kdor:

(1) zapusti kraj bivanja
(2) opravlja težka fizična dela
(3) se ukvarja s pridobitno dejavnostjo ali
(4) drugače krši odločbo zdravniške komisije o bolezenskem dopustu

Po mnenju informacijske pooblaščenke delodajalec ni upravičen do seznanitve s samo diagnozo delavca (čeprav delodajalci pogosto pridejo do diagnoze delavčeve bolezni, kar pa je kršitev zakona o varstvu osebnih podatkov), ga pa detektiv lahko seznani z dejstvom o obstoju bolniškega staleža in režimom gibanja, ki izhaja iz navodil pristojnega zdravnika, vendar ne tudi z režimom zdravljenja. Delavec v bolniškem staležu mora spoštovati navodila zdravnika o morebitnem odrejenem strogem počitku ali dopustnem gibanju.

Delavec na bolniški ima dolžnost spoštovati navodila zdravnika. Delodajalec pa ima dolžnost v času bolniškega staleža za delavca plačati nadomestilo plače. Sodba in sklep VIII Ips 108/2007 - Navodilo osebnega zdravnika ni nujno enako navodilu imenovanega zdravnika. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, da je v primeru odobritve odhoda iz kraja bivanja osebni zdravnik zavarovanca vezan na navodila imenovanega zdravnika oziroma, da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika.

Ker delodajalec plačuje nadomestilo plače za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni, tudi za njega veljajo smiselno pravila o nadzoru nad uresničevanjem pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kot so ta urejena v 265. do 276. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato lahko skladno s svojimi internimi akti tudi opravlja nadzor delavcev, ki so v bolniškem staležu.

Izostanki z dela  - absenteizem podjetju povzročajo stroške, zato jih je smotrno analizirati in preprečevati. V Sloveniji so glavni vzroki za bolniški stalež kostno-mišične bolezni, poškodbe zunaj dela, bolezni dihal, poškodbe pri delu ter duševne in vedenjske motnje. Absenteizem je v letu 2015 izkoristilo 859.615 zaposlenih (izsledki NIJZ). Povprečno trajanje bolniškega staleža je v letu 2015 znašalo 13,85 dni.

Nadomestilo za bolniški stalež znaša:

  • 100% osnove ob zadržanosti z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik
  • 90% osnove ob zadržanosti z dela več kot 30 dni zaradi bolezni
  • 80% osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik

Zakonska ureditev nadzora bolniškega staleža, ki ji pritrjuje sodna praksa je, da delodajalec določi vnaprej pravila izvajanja nadzora nad zaposlenimi - odsotnosti z dela zaradi bolezni. Smiselno je določiti, da bo nadzor nad odsotnostjo  zaposlenih izvajal pooblaščeni detektiv za delodajalce, ki izpolnjuje pogoje o detektivski dejavnosti o tem pa obvestiti zaposlene. Način se je izkazal kot zelo učinkovit, saj so se bolezenske odsotnosti pri večini delodajalcev zmanjšale, delodajalci pa imajo zakonsko podlago v zakonu o delovnih razmerjih. Citiram Gregor Cerar-ja, sekretarja OO ZSSS Podravja: "Varnostne službe nimajo zakonske podlage za preverjanje bolniških staležev. Enako menim, da velja za posebej od delodajalca pooblaščene delavce, ki naj bi preverjali bolniški stalež. Najbolj velja poudariti dejstvo, da krivde delavca v nobenem primeru delodajalec ne more ugotavljati brez predhodno obveznega postopka. Delodajalec mora po preverjanju bolniškega staleža z detektivom pri imenovanem zdravniku na zavodu za zdravstveno zavarovanje zahtevati vpogled v kartoteko bolnika in le ustrezen odgovor zdravnika je tisto dejstvo, na podlagi katerega se lahko ugotovi, ali je delavec dejansko kršil navodila zdravnika in posledično s tem bolniški stalež."

Delavec v bolniškem staležu oz. delavec na bolniški naj od svojega zdravnika vedno pridobi natančna navodila kaj lahko v času bolniške počne in česa ne (npr. ali mora doma striktno ležati, ali lahko odide na sprehode itd.). Zdravnika naj tudi vedno obvesti o tem, da bi želel zapustiti kraj svojega stalnega prebivališča in pridobi njegovo dovoljenje za takšno pot. Na takšen način bo njegovo ravnanje skladno z navodili zdravnika in tako tudi obisk izvajalca laične kontrole ne bo imel negativnih posledic.

Copyright © 2009, Detektivske storitve Export Center.
Preverjanje lojalnosti