Preverjanje lojalnosti

Nudim ugotavljanje in ustrezno dokumentiranje dela zaposlenih v skladu z Pogodbo o delovnem razmerju. Kontrola upoštevanja konkurenčne klavzule ali kontrola konkurenčne prepovedi je predpisana v delovnem pravu. Preverjanje lojalnosti zaposlenih odgovori na vprašanje, če vaš zaposleni v prostem času za vaše poslovne partnerje ne opravlja cenejše storitve ali celo načrtuje odprtje lastnega podjetja na podlagi vašega know howa. Prepričajte se tudi, da vam konkurenca s podkupovanjem zaposlenih ne "krade" pomembnih poslovnih skrivnosti in projektov. Ugotavljam  ali vaš delavec za svoj ali tuj račun opravlja dela ali sklepa posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Včasih namreč delavec po odhodu iz podjetja nemoteno nadaljuje opravljanje iste dejavosti z istimi poslovnimi partnerji kar povzroča škodo (bivšemu)  delodajalcu.

Delovno pravo vsebuje konkurenčno prepoved, ki jo kot eno od zakonskih obveznosti delavca določa ZDR-1 v 39. členu. Pomeni pa, da delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del oziroma sklepati poslov, ki sodijo v konkurenčno dejavnost delodajalca. Konkurenčna prepoved pomeni, da delavec v času zaposlitve ne sme brez soglasja delodajalca ustanavljati gospodarskih družb z enako dejavnostjo kot delodajalec ali opravljati poslov kot samostojni podjetnik, če je v okviru svojih delovnih obveznosti pri delodajalcu zadolžen tako dejavnost in take posle opravljati za delodajalca (Sodba VIII Ips 224/2013).  V moji detektivski praksi to izgleda tako, da zaposleni v okviru svoje družine, znancev najde osebo, ki odpre podjetje zanj, konkurenčne posle pa v resnici vodi zaposleni.

Konkurenčna klavzula je lahko pogodbeno dogovorjena prepoved konkurence po prenehanju delovnega razmerja (40. člen ZDR-1). Pomeni prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in se lahko dogovori samo v tistih primerih, ko delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja ter zveze, ki so značilna za tega delodajalca in ki jih drugje delavec ne bi mogel pridobiti. Kontrolor kršitev konkurenčne klavzule zbira informacije ali delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu, krši pogodbeno določilo, da še določeno obdobje po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne bo uporabljal tehničnih, proizvodnih ali poslovnih znanj, ki jih je pridobil na delu ali v zvezi z delom. Za spoštovanje konkurenčne klavzule mora delodajalec delavcu plačevati denarno nadomestilo. Delodajalec namreč interes za spoštovanje konkurenčne klavzule izkazuje s plačilom mesečnega nadomestila delavcu. Če tega ne stori odstopi od zahteve za spoštovanje konkurenčne klavzule. Delavec je namreč zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule onemogočen pri pridobivanju zaslužka. Pri tem delavcu ni potrebno dokazovati nobenih dejstev, ki bi bili podlaga za izplačilo nadomestila.

Konkurenčna prepoved je torej zakonsko določena in velja za vse delavce v delovnem razmerju, konkurenčna klavzula pa je lahko del Pogodbe o zaposlitvi. Konkurenčna prepoved velja med trajanjem delovnega razmerja, konkurenčna klavzula pa po prenehanju zaposlitve. S podpisom pogodbe o zaposlitvi se delavec med drugim zavezuje, da se še eno leto po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne bo zaposlil, sklenil pogodbe o delu ali avtorske pogodbe, kjer bi lahko izkoriščal pridobljena znanja, izkušnje ali osebna poznanstva, do katerih je prišel pri opravljanju dela delovnega mesta, določenega s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer bi delodajalcu lahko konkuriral ali ga oškodoval. V primeru, da delavec krši obveznosti določene s konkurenčno klavzulo, se zavezuje delodajalcu plačati pogodbeno kazen (odškodnino) za vso dejansko škodo in izgubljeni dobiček, ki se če škode ne bi bilo mogoče natančno določiti ali bi ugotavljanje škode povzročilo nesorazmerne stroške, sporazumno določi v znesku desetih mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Po eni strani že sama grožnja s pogodbeno kaznijo delavca odvrača od kršitve, po drugi strani pa pogodbena kazen v primeru kršitve olajšuje položaj delodajalca, saj mu ni potrebno dokazovati obstoja in višine škode. Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti podani: nedopustno ravnanje, škoda in vzročna zveza ter huda malomarnost oz. naklep, ki jih mora dokazati oškodovanec.

Primer sodbe konkurenčne prepovedi: Glede na ugotovljena dejstva Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišč nižje stopnje, da je tožnik med trajanjem delovnega razmerja opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Do tožene stranke ni bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker po dejanskih ugotovitvah sodišč revident za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena (Sodba VIII Ips 192/2011).

Primer sodbe konkurenčne kalvzule: Drugi odstavek 38. člena ZDR določa, da se konkurenčna klavzula lahko dogovori le za primere: prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi iz pete alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožencu je bila po razrešitvi z mesta direktorja podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato tožencu ni mogoče očitati odškodninske odgovornosti zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj zaradi njene neveljavnosti ni podan element protipravnosti toženčevega ravnanja (VDSS sodba Pdp 707/2014).

Podjetja si želijo uspeti na trgu, da lahko dosežejo ta cilj pa potrebujejo inteligenten kader v katerega je potrebno ves čas vlagati v smislu pridobivanja novih in vedno bolj konkurenčnih znanj. To znanje je tudi last podjetja, saj ga je pomagalo ustvariti in oblikovati, zato si tudi pridržuje pravico svojo lastnino zaščititi. V tem je smisel konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule.