Preverjanje lojalnosti

Preverjanje lojalnosti in delovnega časa v zdravstvenih zavodih | Detektivske storitve

Pooblaščeni detektiv lahko kadarkoli preverja lojalnost

V skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti (ZDD-2, Uradni list RS, št. 95/8. 11. 2024), 34. člen (detektivovo delovno področje), 6. točka:

»spoštovanju konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule ter preverjanju morebitnih kršitev obveznosti zaposlenih, urejenih z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja.«

Vse preiskave potekajo izključno na podlagi pisnega pooblastila delodajalca (33. člen ZDD-2). Pridobljeni dokazi so uporabni v disciplinskem postopku, izredni odpovedi ali sodnem sporu.

Posebna ponudba za javne zdravstvene zavode

Največji problem slovenskega javnega zdravstva prav zdaj (februar 2026)

Iz javno dostopnih podatkov (npr. Splošna bolnišnica Celje):

  • od 377 zdravnikov kar 112 (skoraj vsak tretji!) ima soglasje za dodatno delo,
  • od tega 74 izključno pri zasebnikih,
  • med njimi 12 predstojnikov oddelkov.

Pravna podlaga – Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1)

Predstojnik (direktor) javnega zdravstvenega zavoda lahko:

  • sklene pisno pogodbo in pooblasti pravno ali fizično osebo, ki opravlja detektivsko dejavnost,
  • za izvedbo nadzora nad zlorabami in disciplinskimi kršitvami (34. člen ZJU-1 v povezavi z določbami o nadzoru).

Kot predstavnik delodajalca lahko izda detektivu pooblastilo za preverjanje vseh kršitev delovnih obveznosti: lojalnost, konkurenčna prepoved, prekoračitev delovnega časa, soglasja za dopolnilno delo ipd.

Kaj natančno preverja detektiv za zdravstvene zavode?

  1. Delo pri zasebnikih brez soglasja glavnega delodajalca
    Po 147. členu ZDR-1 sme zdravnik ali zdravstveni delavec, ki je zaposlen za polni delovni čas (40 ur/teden), pri drugem delodajalcu (zasebna ambulanta, zasebna klinika, koncesionar ali druga ustanova) opravljati delo največ 8 ur na teden in izključno s predhodnim pisnim soglasjem glavnega delodajalca (javnega zdravstvenega zavoda).

    Poleg tega 53.b člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) zahteva posebno soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri kateremkoli drugem izvajalcu. Ker je Ustavno sodišče decembra 2025 razveljavilo le del novele ZZDej-N, velja prejšnja ureditev – soglasje glavnega delodajalca je obvezno.

    Brez tega soglasja gre za hudo kršitev delovnih obveznosti, konkurenčne prepovedi (39. člen ZDR-1) in lahko vodi do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, odvzema soglasja ter odškodninske odgovornosti.
  2. Prekoračitev omejitve 48 ur povprečno na teden (vključno z dežurstvi in dopolnilnim delom)
    Enako kot vozniki tovornjakov, ki morajo strogo spoštovati Uredbo (ES) št. 561/2006 (največ 9 ur vožnje na dan, 56 ur na teden, obvezni počitek). Če prekoračijo, jih policija takoj oglobi z globo od 500 do več tisoč evrov + kazenske točke + prepoved nadaljnje vožnje (nadzor s tahografi). Tudi zdravniki niso izvzeti – kršitev delovnega časa in obveznega počitka je enako kazniva in nevarna za paciente.
  3. Kršitev 11-urnega dnevnega počitka in tedenskega počitka
  4. Preusmerjanje pacientov iz javnega v zasebni sektor
  5. Skrito delo prek družinskih članov, s.p. ali povezanih oseb
  6. Kršitev konkurenčne prepovedi (39. člen ZDR-1)

Zakaj je to za vas ključno?

  • Varovanje pacientov
    Utrujeni zdravnik naredi 12 % več napak (EU-OSHA in evropske študije o delu nad 48 ur/teden). V zdravstvu to pomeni napačne diagnoze, operacije, odmerke zdravil in povečano tveganje za hude zaplete ali celo smrtni izid.
  • Odgovornost zavoda po ZVZD-1 in Zakonu o pacientovih pravicah
    Direktor in zavod sta kazensko in odškodninsko odgovorna za varnost in zdravje delavcev (ZVZD-1) ter za škodo, ki jo utrujeni zdravnik povzroči pacientu (odškodnine lahko dosežejo več sto tisoč evrov).
  • Preprečevanje finančne škode in izgube kadra
    Dolgotrajne čakalne vrste → manjši prihodki od ZZZS, plačilo visokih nadur, odhod lojalnih zdravnikov v zasebni sektor, inšpekcijske kazni Inšpektorata za delo in sodni postopki.
  • Dokazi, ki jih sodišče in Inšpektorat za delo sprejmeta brez zadržkov
    Detektivski dokazi (opazovanje, javne evidence, urniki) so zakonito pridobljeni in veljajo po načelu proste presoje dokazov – brez njih je dokazovanje kršitve skoraj nemogoče.

Primer iz prakse (javni zavod)

Specialist je po 24-urnem dežurstvu v bolnišnici opravljal operacije v zasebni kliniki brez soglasja. Detektiv je v dveh mesecih zbral neizpodbitne dokaze. Zavod je izrekel izredno odpoved in odvzel soglasje. Sodišče je dokaze sprejelo kot verodostojne.