Test na droge

Test na droge delodajalec izvede preventivno ali če sumi, da sodelavec hodi na delo pod vplivom droge ali pa če je delavec zasvojen z drogami oz. uživa nedovoljene droge. Detektor drog je zanesljiv preeliminacijski test drog. Potrditveni test na droge lahko v maksimalno 15-ih minutah v analizirani slini zazna 5 različnih vrst drog.

Zasvojenost delavca z drogami je sestavni del problematike droge na delovnem mestu, kar spada v okvir varnosti in zdravja pri delu. Delavec mora biti s postopki testa na droge, ki preverja nedovoljeno uživanje drog vnaprej seznanjen. Omamljenost delavca z opojnimi substancami v službi je hujša kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je delavec disciplinsko odgovoren. Če je zaradi stanja pod vplivom drog in zato slabo opravljenega dela nastala škoda za delodajalca, delavec tudi odškodninsko odgovarja. Pozitivni test na droge lahko sproži tudi postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v kolikor se po pozitivnem testu na droge delavca napoti še na strokovni odvzem tekočine, ki ugotovi še količino nedovoljene droge v telesu.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje delavcev. Pojav, ko je delavec v službi pod vplivom prepovedanih drog ali je pri zaposlenemu opažena odvisnost od opojnih substanc oz. odvisnost od droge sili delodajalca v sprejem ustreznih ukrepov.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur.l. RS, št. 43/2011, v 51. členu prepoveduje delo pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc. Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Delavec ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec ugotavlja uživanje droge po postopku in na način določenim z internim aktom delodajalca - Pravilnik za test na droge. Delodajalec mora odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom droge. Če ne ravna tako, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih, s čimer huje krši obveznosti iz delovnega razmerja.

Testiranje odvisnosti od prepovedanih drog ali ugotavljanje omamljenosti oz. stanja pod vplivom prepovedanih drog je z novim ZVZD-1 v delovnopravni zakonodaji podrobneje definirano. Test na droge mora biti s strani delodajalca predviden v splošnih interno sprejetih aktih, pravilnikih ali v pogodbi o zaposlitvi s posameznim delavcem. Za potrditev suma, da obstaja določena bolezenska odvisnost od mamil pa mora delodajalec pridobiti dokaze za neko ponavljajoče se odvisniško vedenje. Dokaze o uživanju mamil lahko delodajalec pridobi le s soglasjem oziroma privolitvijo delavca. Postopki in sodna praksa za droge v službi se šele oblikujejo.

Testiranje odvisnosti zaposlenih z detektorjem drog delodajalcu določa, da mora:

  • opredeliti pojem stanja pod vplivom prepovedanih drog,
  • prepovedati prihajanje na delo pod vplivom prepovedanih drog,
  • prepovedati prinašanje drog na delovno mesto in/ali uživanje prepovedanih drog med delom,
  • opredeliti, kaj pomeni odklonitev opravljanja testiranja na prepovedane droge,
  • predvideti sankcije za kršitve,
  • predvideti prepoved opravljanja nadaljnjega dela ali začasno odstranitev z dela delavca, ki je pod vplivom prepovedanih drog,
  • predvideti pogostnost in način opravljanja testiranja (naključno testiranje, testiranje ob utemeljenem sumu, ob nesreči na delovnem mestu, ob prvem, obdobnih, izrednih preventivnih zdravniških pregledih),
  • predvideti postopek za postavljanje suma, da je oseba pod vplivom psihoaktivnih snovi,
  • predvideti obseg in način opravljanja testov, izbiro analiznih naprav in metod. V sklopu tega se pripravi tudi seznam prepovedanih drog, ki se jih dokazuje v odvzetih vzorcih, na primer opiati, kokain in metaboliti, kanabis, amfetamini, metadon, benzodiazepini,
  • določiti in pooblastiti strokovno usposobljene osebe ali institucije, ki bodo opravljale testiranje,
  • zagotoviti, da se o postopku piše ustrezen zapisnik,
  • zagotoviti, da tolmačenje toksikološke preiskave opravi strokovno usposobljena oseba,
  • zagotoviti, da se podatki, rezultati in ugotovitve varujejo in obravnavajo kot občutljivi osebni podatki.

Vrste testiranja drog (Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB 10):

  • test na alkohol (F10),
  • test na opioide (test na opij, morfin, kodein, test na heroin, metadon) (F11),
  • test na kanabinoide (F12),
  • testiranje - sedativi in hipnotiki (barbiturati, benzodiazepini) (F13),
  • test na kokain (F14),
  • test na druge stimulanse, vključno kofein (test na amfetamin, metamfetamin, MDMA, MDA, MDEA) (F15),
  • test na halucinogene (test na LSD, meskalin, psilocibin) (F16),
  • tobak (F17),
  • hlapna topila (F18),
  • kombinacija več snovi hkrati (F19) (najpogostejše kombinacije so heroin in kanabis, heroin in kokain, ter kokain in alkohol).

Droge so po definiciji EMCDDA (Evropski center za spremljanje odvisnosti od drog): opij, heroin, drugi opioidi, metadon in drugi sintetični narkotiki, kokain, derivati lisergične kisline (LSD),  drugi in nespecifični halucinogeni in psihostimulansi, ki se lahko zlorabljajo. Test na droge analizira vzorce sledov opiatov, kokaina, amfetaminov in kanabinoidov, kot tudi pomirjeval iz skupine benzodiazepinov. Rezultati za pet skupin drog so na voljo po petih minutah, celotni postopek z razlago, odvzemom sline, testiranjem sline, izpolnitvijo zapisnika pa traja okoli 20 minut. To ne le omogoča, da se hitro preveri zloraba drog, ampak tudi prispeva k nižjim stroškom, ki jo drugače zahteva časovno intenzivna preiskava krvi v laboratoriju. Izkušnje pa so pokazale, da je elektronska naprava za odčitavanje vsebnosti droge v telesu zelo občutljiva a hkrati verodostojna. Karkoli bi lahko dalo napačen rezultat tester za droge takoj zablokira, rezultati testerja za droge so torej vedno pravilni. Če se zgodi, da je npr. testna ploščica kamor se nakaplja vzorčna slina premešana z reakcijsko tekočino pokvarjena je potrebno celoten postopek testa na droge ponoviti.

Izraz mamila je del skupine nedovoljenih oz. prepovedanih drog, oz. drog, katerih proizvodnja, promet sta pod posebno kontrolo. Trajanje učinkov drog je odvisno od mnogih dejavnikov:

  • odmerek droge,
  • vrsta droge,
  • načina vnosa droge v telo (injiciranje, kajenje, ..),
  • sočasna uporabe drugih snovi (na primer: kokain+alkohol),
  • individualnih lastnosti uporabnika.

Za prisotnost droge v organizmu zaposlenega delavca velja ničelna koncentracija. Trajanje učinkov droge pa je odvisno od odmerka, katera droga je bila zlorabljena, načina vnosa (injiciranje, ki ima takojšen učinek, kajenje, oralno, sočasnost kombinacij (kokain skupaj z alkoholom, itd..) ter tudi od individualnih lastnosti posameznika (zdravje, starost, odvisniki, itd..). Ponavadi najdlje časa v telesu ostanejo sintetične droge, seveda pa je to odvisno tudi ali se gre za rednega uporabnika droge ali zgolj občasnega uživalca drog.

Pozitivni izvid na prisotnost droge v telesu delojemalca potrebuje terapevtski poseg. Ozdravljeni bivši odvisniki  zelo redko odklonijo testiranje na droge, če jim je to pravilno prikazano: da bodo npr. lahko povečali zaupanje delodajalca, ko bodo dokazali, da drog ne jemljejo, ali pa, da bo reden test na droge pomagal pri vzdrževanju abstinence. Tudi metadonski centri vedno pogosteje naročajo test na droge, saj je sam odmerek metadona drag (40,00 EUR) in če metadon jemlje nekdo, ki se poleg še redno drogira se to šteje za zlorabo, saj se tak posameznik v resnici nima namena zdraviti z metadonom.

Eventualna odklonitev testa za droge - za takšen primer ima delodajalec ponavadi sprejet interni dogovor - pravilnik, da odklonitev potrditvenega testa drog avtomatsko pomeni privolitev v strokovni odvzem telesnih tekočin v laboratoriju. 

Postopki preizkušanja dela pod vplivom mamil ali drugih psihoaktivnih sredstev in rezultati teh postopkov so zaupnega značaja, zato je potrebno ravnati v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Podjetje mora imeti zgrajeno politiko odnosa do vseh prepovedanih drog oziroma do zaposlenih, ki uživajo prepovedane droge ali psihoaktivne substance. Pravilnik za test na droge mora jasno opredeliti to področje, prav tako pa tudi kdo, kdaj, na kakšen način in kako lahko izvaja testiranje na droge in kako ravnati v primeru pozitivnega rezultata testa na droge. S celotno politiko do prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih substanc v podjetju mora biti seznanjen sleherni zaposleni.

Iz državne raziskave SAMHSA (agencija SAMHSA - Substance Abuse and Mental Health Services Administration) je razvidno, da so zaposleni, ki uživajo prepovedane droge 3,6-krat pogosteje udeleženi pri delovnih nesrečah (kot povzročitelji ali žrtve) in so petkrat pogosteje v daljšem bolniškem staležu (zaradi različnih bolezni ali poškodb). Poleg tega v primerjavi z neuživalci prepovedanih substanc odvisniki približno 2,2-krat bolj pogosto rabijo odmor, ali odidejo prej iz službe in vsaj tri krat pogosteje zjutraj zamudijo v službo. Testiranje uživanja mamil največkrat doleti zaposlene na področju prevozništva (približno 62,9 odstotka) in varovanja ter obrambe (61,8 odstotka). Zaposleni v pravnih službah, odvetništvu, pravosodju in umetniških ali dizajnerskih vodah so le redko podvrženi testiranju na droge.

Teste na droge še posebej priporočam tistim organizacijam, kjer velja politika varovanja podatkov (banke, leasing hiše, odvetniške družbe, borza...) ali pa so od dobrega psihofizičnega stanja odvisna življenja ljudi (šoferji šoloobveznih otrok, strojevodje vlakov, razni kontrolorji, pomorščaki, avtoprevozniki, vzgojiteljice, proizvodnja...). 

Copyright © 2009, Detektivske storitve Export Center.
Bolniška 2