Iskanje premoženja

Poizvedovanje o dolžnikih / neplačnikih

Da se lahko upnik enakovredno kosa z izmuzljivim dolžnikom je nujen celovit pristop k reševanju problematike odplačevanja dolgov. Kot licencirani detektiv: zbiram dokaze za vložitev izpodbojne tožbe dolžnikovih pravnih poslov, pridobivam dokaze za izpodbijanje stečaja dolžnika, pridobivam podatke za vložitev kazenske ovadbe zaradi kaznivih dejanj dolžnika. Nudim izsleditev premoženja, izsleditev dolžnika ter osebni razgovor z dolžnikom za uspešno vračilo dolga. Izkušnje so me naučile, da se lahko upnik le na tak način enakovredno kosa z dolžnikom, ki z načini in sredstvi izmikanju vračila dolga ne pozna meja. 

Glede dokazovanja je uveljavljeno pravilo iz pravdnega postopka, da vsaka stranka nosi tako trditveno in posledično dokazno breme za tista dejstva, na katerih utemeljuje zahtevke ali ugovore, ki so ji v korist (7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) (VSM sklep I Ip 368/2015).

Nasvet: V posojilni pogodbi vedno navedite, da ste v primeru neplačila obveznosti dolžnika kadarkoli upravičeni, da o dolžniku pridobite vse premoženjske in osebne podatke, ki jih zahteva postopek izvršbe oz. upnik. Od posojilojemalca obvezno zahtevajte pooblastilo kot garancijo, da bo dolg povrnjen. Vsak, ki mu želite posoditi sredstva naj vam skupaj s posojilno pogodbo podpiše tudi POOBLASTILO, da lahko o njem ves čas do povrnitve dolga pridobivate podatke. Pooblastilo, ki vam bo prihranilo nešteto problemov lahko naročite tudi pri meni: info@detektiv-portal.si. Pooblastilo mora biti notarsko overovljeno. V pooblastilu so navedeni uradni upravljavci podatkov, predvsem pa za vpoglede v:

  • FURS evidenco dolžnikovih TRR-jev v tujini
  • FURS evidenco dolžnikovih prodajnih, dednih, najemnih, izročilnih, darilnih, služnostnih pogodb

Prodajna, dedna, darilna, izročilna, služnostna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, cesijska pogodba, asignacijska pooblastila, med dolžnikom in tretjo osebo, ki je ponavadi sorodnik, znanec ali oseba, ki za to prejme majhno nadomestilo je v primeru dolga t.i. fiktivna pogodba

To pooblastilo lahko upnik prenese na zunanjega izvajalca, ki je za zbiranje podatkov o premoženju dolžnika strokovno usposobljen in ima detektivsko licenco. Tako so upravljalci osebnih podatkov, v skladu z devetim odstavkom 40. člena ZIZ, dolžni posredovati podatke že pred samo pravnomočnostjo in izvršljivostjo Sklepa o izvršbi.

Nasvet: Ne nasedite obljubam izterjevalcem na črno, da vam bodo s pomočjo nasilja uredili vse vaše probleme z dolžniki. Kriminalec je kriminalec. Z vašim pooblastilom bo kot je obljubil zelo uspešno in nasilno od dolžnikov izterjal dolgove, ki pa jih nato na veliko presenečenje upnikov zadrži zase. Upnik lahko potem takšne fiktivno poravnane terjatve le zapre, saj izterjevalec na črno nikomur ne odgovarja za nič.

Izvršitelj, ko prejme pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi, opravi rubež premičnin, s čimer ravna v skladu z namenom, da upniku zagotovi poplačilo njegove terjatve. Izvršitelj ne sme spregledati zakonsko pravico upnika, da je o rubežu obveščen in pri rubežu prisoten. Upnik je tisti, ki predlaga začetek teka izvršilnega postopka in predlaga sredstva izvršbe, oziroma tudi posamezne predmete izvršbe. Presoja izvršitelja, katere predmete je smiselno zarubiti, je morda drugačna od presoje upnika (VSM sklep I Ip 318/2015).

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (Izpodbojna tožba)

Detektiv pridobivam dokaze v primeru, da dolžnik navidezno podarja, prodaja, skriva svoje premoženje z namenom, da prikrije premoženje v uradnih evidencah, tako, da premoženje v okviru fiktivnih oz. navideznih pogodb prepiše na tretje osebe. OZ izrecno določa, da vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je ta terjatev nastala, lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, storjeno v njegovo škodo.

Izpodbojno je tisto dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Zadostuje golo dejstvo, da so upniki prikrajšani. Pravno dejanje, na podlagi katerega je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve (VSL sklep I Cpg 1414/2011).

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana, Paulijanska tožba) je institut civilnega prava, ki je namenjen varstvu upnikovih interesov in s katerim je moč izpodbijati pravna dejanja dolžnika storjena na škodo upnika. Obligacijski zakonik v prvem odstavku 255. člena (1) določa splošne objektivne pogoje za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (obstoj zapadle terjatve, pravno dejanje dolžnika ter škoda). Za uspešnost izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj morajo biti vsi objektivni splošni pogoji kumulativno izpolnjeni. Za uspešnost izpodbijanja pa mora upnik izkazati še enega izmed subjektivno določenih pogojev izpodbijanja, določenih v 256. členu OZ (VSM sodba I Cp 438/2015). Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov (npr. darilne, prodajne pogodbe, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o služnostni pravic, cesijska pogodba, asignacijska pooblastila, ...). Za izpodbijanje odplačnih pravnih dejanj se zahteva, da sta dolžnik kot prejemnik koristi vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanje dolžnikovih upnikov (Sodba II Ips 517/2008). S načrtnim odtujevanjem premoženja dolžnik povzroča svojo neplačevitost in je tako podan tudi pogoj iz drugega odstavka 255. člena OZ (VSM sodba I Cp 335/2010).

Paulijanska tožba mora vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika (VSRS sodba II Ips 84/2015). Predmet izpodbijanja s paulijansko tožbo je lahko le prikriti pravni posel (VSRS sodba II Ips 318/2015).

Za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj se ne zahteva, da bi imel upnik zoper dolžnika izvršilni naslov (izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis, drugo..), pač pa zadošča, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo (VSL sodba III Cp 2825/2010). Terjatev mora biti materialnopravno zapadla, ne zahteva pa se, da bi morala biti pravnomočno prisojena ali izvršljiva.

Oškodovanje upnikov - brezplačno razpolaganje

Posledica uspešnega izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj so obogatitveni zahtevki. Kar je bilo izpolnjeno, je treba vrniti. Po določbi 1. odst. 210. člena ZOR je treba vrniti tisto, kar je bilo prejeto. Le če to ni mogoče, se nadomesti vrednost dosežene koristi (VSL sodba in sklep I Cpg 1396/99). Ker gre za neodplačno razpolaganje, pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj namen sklenitve darilne pogodbe ni pomemben. Stanovanje je darilo, ki vrednostno presega darila, našteta v 282.čl. ZOR. (VSL sodba I Cp 1089/2000). Predmet izpodbijanja so lahko tudi opustitve procesnih dejanj, kot je npr.  vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo (VSRS sodba II Ips 282/2014). Brezplačno razpolaganje z dolžnikovim premoženjem obenem pomeni oškodovanje upnikov. Gre za izključno objektivno predpostavko izpodbijanja, saj je pomembno le dejstvo, da dolžnik za razpolaganje s svojim premoženjem (v konkretnem primeru: za odobreni popust) ni prejel nobenega nadomestila (VSL sodba I Cpg 587/2001).

Bistveni pogoj za uveljavljanje izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je neplačevitost dolžnika. Dokazno breme tega je na upniku, izpolni pa ga največkrat z dokazovanjem njenih vidnih znakov. V prvi vrsti bo to neuspešna izvršba na dolžnikovo premoženje (VSL sodba I Cp 736/2013). Upnik je tisti, ki mora dokazati dolžnikovo neplačevitost ter zapadlost terjatve (VSL sodba II Cp 700/2013). Znak dolžnikove neplačevitosti so lahko tudi druge okoliščine, med drugim tudi njegove izjave, da nima dovolj sredstev za izpolnitev, in podobno. Medsebojno nasprotovanje trditev posamezne stranke je samo za sebe okoliščina pomembna za oceno prepričljivosti (verodostojnosti) njenega nastopa v pravdi.Nevednost o statusu družbenika, pa tudi nevednost o tem, družbenik katere pravnoorganizacijske oblike družbe si, je neopravičljiva (VSL sodba I Cp 2808/2014). Dokazno breme izpolnjevanja vseh pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj je na upniku, ki vloži izpodbojno tožbo (VSL sodba I Cpg 521/2013). Za sodni postopek izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj torej potrebujete dokaze, dokazi se lahko pridobivajo tudi s pomočjo detektiva.

Če se hoče dolžnik izogniti plačilu dolga in svoje premoženje npr. podari ožjemu družinskemu članu in to v letu oziroma po letu, v katerem je nastala obveznost, lahko upnik izterja dolg od tega družinskega člana. Tudi če je dolžnik odtujil premoženje nekomu drugemu, lahko upnik izpodbija tak pravni posel. Ničnost pogodbe lahko uveljavlja vsak, ki ima za ugotovitev ničnosti pravni interes. Ničnost se upošteva po uradni dolžnosti – sodišče je dolžno vedno paziti na to, ali je pogodba morda nična. Ničnost ima enak učinek, kot da pogodba sploh ne bi bila sklenjena. Če je pogodba nična, mora vsaka stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe. Če vrnitev ni mogoča (stvar se je uničila, prodala, …), se mora dati ustrezno denarno nadomestilo. Navidezna pogodba  (50. člen Obligacijskega zakonika) pomeni hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe stranki hočeta, da simulirani posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa ne velja. Navidezna pogodba je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo, ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Prevaro, kot napako volje obravnava zakon v 49. čl. kot razlog za izpodbojnost. Prevara kot ena od oblik napake volje je razlog za izpodbojnost pogodbe. Darilna pogodba med zakoncema oz. izvenzakonskima partnerjema mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Lastninska pravica preide na obdarjenca šele, ko se le-ta v Zemljiško knjigo vpiše kot lastnik. Če dolžnik odtuji svoje premoženje z namenom, da ne bi prišlo do izvršbe lahko upnik izpodbija tak posel. Če dolga ni možno izterjati od dolžnika – fizične osebe (ni izterljivo niti iz dolžnikovega premoženja) se lahko dolg iztirja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premožnje dobili od dolžnika v letu, v katerem je nastala ta obveznost, ali če so ga kupili od dolžnika po nižji ceni od tržne. 

Dolžniki in stečaj

Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja. Zato je posledica priznanja terjatve v stečajnem postopku (na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev), da preneha pravna korist (interes) upnika za vodenje (nadaljevanje) postopka, s katero se uveljavlja ta terjatev in pravdno sodišče zavrže tožbo, s katero se uveljavlja ta terjatev (VSC sklep Cpg 85/2015).

Povračilni zahtevek je treba (pravočasno) prijaviti kot terjatev v stečajnem postopku proti upniku (tretjemu tožencu). Povračilni zahtevek je namreč pravica stečajnega dolžnika zahtevati vrnitev tistega, kar je toženec prejel na podlagi izpodbitega pravnega dejanja. Tudi tak dajatveni zahtevek je treba prijaviti v stečajnem postopku, ne glede na to, da ga je treba uveljavljati z izpodbojno tožbo. Prijavi pa jo lahko samo stečajni dolžnik (prvi toženec) kot upnik iz naslova povračilnega zahtevka (VSL sodba I Cpg 970/2015).

Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila (VSRS Sodba I Ips 70188/2010-286).

Kot upnik lahko sprožite tudi stečaj svojega dolžnika: Stečaj sprožajo tudi upniki. Zamolčanje lastništva oz. premoženja zadošča za preklic odpusta obveznosti oz., da dolžnik ne more več biti v postopku osebnega stečaja (VSL sklep Cst 601/2015). 

Sprožitev postopek izbrisa dolžnika iz sodnega registra upniku omogoči, da dolg izterja od ustanovitelja izbrisanega podjetja. Rubež se lahko opravi celo v tretjem podjetju, če ima dolžnik tam svoj delež. 

Izvršba oz. iskanje premoženja

Izterjava dolga oz. izvršba zahteva popis vsega premoženja dolžnika, na podlagi katere je možno zavarovanje terjatev ali izvršba.  Učinkovita izterjava dolgov zahteva, da upnik ponudi izvršilnemu sodišču čimveč podatkov o premoženju dolžnika. 31. čl. ZIZ opredeljuje seznam dolžnikovega premoženja. Iščejo se predmeti, ki jih ima dolžnik v uporabi kot "leasingojemalec" pa bodo v kratkem izplačani, kupljeno stanovanje, ki pa še ni knjiženo v zemljiški knjigi, nepremičnine, ki so sicer pisane v zemljiški knjigi, a jih dolžnik ni vpisal pod svoje ime, vrednostne papirje in deleže v  družbah, itd..Plačilo zapadlih terjatev je težko, saj se delinkventni dolžnik nenehno trudi, da bi ubežal obveznostim. Prav tako dolžniki vse bolj uporabljajo lizing in fiktivne hipoteke. 

Stroške izvršbe mora poravnati dolžnik (razen, če izvršba ni upravičena), če pa se od dolžnika ne morejo izterjati, jih trpi stranka, ki je predlagala izvršbo. Najem detektiva, ki ugotovi ali ima dolžnik sploh dovolj premoženja za plačilo dolgov je zaradi težav pri iskanju dolžnikov dobra odločitev. Izterjava dolgov je  namreč nemogoča, če ne razpolagate z zadostnimi informacijami, ki jih zahteva izvršba

S postopki iskanja premoženja je potrebno začeti čimprej, saj tudi sklep o izvršbi zastaraV juliju 2014 je začela veljati novela zakona o izvršbi in zavarovanju, ki omogoča pospešitev izvršbe. Pri nepremičninah je izklicna cena na prvi dražbi postavljena pri 70 in ne več pri 100 odstotkih ocenjene vrednosti, ukinila se je tretja javna dražba. Za denarne terjatve je na dolžnikove dohodke iz delovnega razmerja ali na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, pri čemer mora dolžniku ostati vsaj 70 oz. za terjatve iz naslova preživnine vsaj 50 odstotkov minimalne plače.

Upnik mora biti v procesu izvršbe aktiven: Zavlačevanje izvršbe. Uspešna izvršba / izterjava zahteva podatke:

  • premičnine (vozila)
  • plača in drugi stalni denarni prejemki (pokojnina, itd...)
  • denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
  • druge denarne terjatve (dolžnikov dolžnik)
  • nepremičnina, ki je / ni vpisana v zemljiško knjigo
  • stavbna pravica
  • delež družbenika v družbi
  • nematerializirani vrednostni papirji
  • druge premoženjske oziroma materialne pravice (patenti, dediščina, itd...)

Oškodovanje delavcev neplačilo socialnih prispevkov

Novi Kazenski zakonik (KZ-1) v 196. členu jasno opredeljuje, da je po novem neplačilo socialnih prispevkov iz delovnega razmerja kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev. Zaposleni izkoristite svojo pravico do poplačila zapadlih terjatev iz naslova plač. V zvezi s tem se lahko anonimno obrnete na FURS -ovo brezplačno telefonsko linijo: 080 11 22 in elektronski naslov: prijave.fu@gov.si.

ZDR v 135. členu določa, da je delodajalec dolžan izdati delavcu ob vsakem izplačilu plače in do 31. 1. novega koledarskega leta pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oziroma za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Na podlagi 16. člena ZEPDSV je bila tožena stranka dolžna voditi tudi evidenco o plačah, v okviru te pa tudi podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi. Tožena stranka te obveze ni spoštovala. dokazno breme, da so bile plače tožeči stranki plačane, je na strani tožene stranke. Tožena stranka pa svojih trditev, da so bile plače tožeči stranki izplačane v gotovini in preko blagajniških prejemkov, ni dokazala. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati plače za sporno obdobje in ji izplačati neto znesek, po odvodu davkov in prispevkov (VDSS sodba Pdp 1296/2014).

Iskanje podjetij v tujini

Iskanje dolžnikov in premoženja je danes eno izmed najpogostejših opravil zasebnih detektivov. Poleg premoženja upnika se išče tudi prihodnje premoženje, opravi pa se tudi poizvedbo o ostalih upnikih in zmožnostih za pridobitno dejavnost. Vas zanima kako preveriti ali ima dolžnik podjetje v tujini. Opravljam poslovne poizvedbe v večini tujih držav, (razen v offshore državah), ali je vaš dolžnik morebiti lastnik podjetja v tujini. Za takšno poizvedbo potrebujem določene indikatorje kot so ime podjetja, registrska številka, v kolikor pa veste v katerih državah bi lahko bilo podjetje, to občutno zniža stroške poizvedovanja.

Poizvedba o tekočih računih v tujini

Od 11.9 2009 morajo imetniki oz. fizične osebe tekočih računov v tujini te priglasiti FURS. FURS poziva vse, da posredujejo podatke o odprtih računih v tujini. Globa za prekršek je od 210 do 1.200 evrov. Obrazec za prijavo računov v tujini lahko dobite na vseh davčnih uradih. Finance so 31.05.2011 navedle, da si davčne uprave podatke, ki se nanašajo na davčne zavezance, izmenjujejo avtomatično, spontano ali na zaprosilo (prek postopka davčnega nadzora). Vse fizične osebe, ki imajo odprte račune pri tujih bankah ali hranilnicah morajo pristojnemu davčnemu uradu na posebnem obrazcu sporočiti številke računov, naziv banke ali hranilnice in ime države. Če jih odpirajo na novo, morajo to storiti v 15 dneh po odprtju računa. Po zaprtju računa o tem obvestite davčni urad in priložite dokazila, da bo DURS izbrisal ta podatek iz davčnega registra. Račune, odprte pri borznoposredniški hiši v tujini ni potrebno priglasiti. Če zavezanec zamudi rok, predviden za posredovanje podatkov, lahko davčna uprava izvede prekrškovni postopek, v katerem pa se glede na okoliščine lahko izreče globa, opomin ali pa kršitelja samo opozorijo.

Register transakcijskih računov, ki ga upravlja AJPES, ne zajema podatkov o odprtih računih fizičnih in pravnih oseb pri bankah v tujini. Zakon o finančni upravi (ZFU, Uradni list RS, št. 25/14) zahteva poročanje takšnih podatkov s strani zavezancev po tem zakonu. Na podlagi 48. člena omenjenega zakona se v davčnem registru, ki ga vodi FURS, vodijo tudi podatki o številkah računov pravnih in fizičnih oseb, odprtih pri bankah in hranilnicah zunaj RS. FURS podatkov o računih, odprtih pri bankah in hranilnicah zunaj Republike Slovenije, ne posreduje, sklicujejo se na davčno tajnost. Osebni podatki v davčnem registru se zbirajo, hranijo in obdelujejo le za namen pobiranja davkov. Namen davčnega registra torej ni zagotovitev centraliziranega dostopa do podatkov. Zaenkrat se torej lahko z TRR-ji, ki so jih dolžniki odprli v tujini poplača samo država, upniki - državljani pa ostajamo brez te pravice, ker nam ni omogočen dostop v davčni register, ki ga vodi FURS. Upnik se pa lahko posluži dragega evropskega izvršilnega naloga.

Prav tako imajo nove naloge izvajalci plačilnega prometa pri evidentiranju plačilne nediscipline: Ponudniki plačilnih storitev vodijo evidenco o dospelih neporavnanih obveznostih poslovnih subjektov za vsak poslovni subjekt oziroma za vsak transakcijski račun od nastanka neporavnane obveznosti do dneva poročanja, če od dneva poravnave posamezne  evidentirane neporavnane obveznosti ni minilo več kot 6 mesecev.

Evropski izvršilni nalog

Ko upnik pridobi TRR -je dolžnika, ki jih ima odprte v tujini si mora za uspešno izvršbo priskrbeti Evropski izvršilni nalog.

UEIN v 5. členu določa, da se sodba, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo (EIN) v državi članici izvora, prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora proti njenemu priznanju. To pomeni, da v državi izvršitve nista potrebna dodatno priznanje in potrditev izvršljivosti (odprava eksekvature). Sama izvršba na podlagi EIN se vodi po pravilih države izvršbe. Pri tem je EIN v celoti izenačen z domačimi izvršilnimi naslovi. Po 2. točki 21. člena UEIN pa se sodba ali njena potrditev kot EIN v državi članici izvršbe pod nobenim pogojem ne sme preverjati glede vsebine (VSK sklep II Ip 424/2013).

Sodba, potrjena kot EIN, se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe (prvi odstavek 20. člena Uredbe 805/2004), pri čemer pristojno sodišče v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika zavrne izvršbo zgolj v primeru, če je sodba, potrjena kot EIN, nezdružljiva s prejšnjo sodbo, izdano v katerikoli državi članici ali tretji državi, ob pogoju: 1.) da obe temeljita na istem dejanskem stanju in sta bili obe izdani med istima strankama; 2.) da je bila prejšnja izdana v državi članici izvršbe ali izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi članici izvršbe, in 3.) nezdružljivost ni bila in ni mogla biti upoštevana kot ugovor v sodnem postopku v državi članici izvora (prvi odstavek 21. člena Uredbe 805/2004) (VSL sklep I Ip 34/2016).

Evidenca najemodajalcev in evidenca najemov stanovanj

Evidenca najemodajalcev, ki jo vodi Geodetska uprava RS (GURS) se je vzpostavila 2013. Evidenca najemov stanovanj - najemodajalci morajo prijaviti najemne pogodbe vključno z najemnikom in višino najemnine. Za kršitelje je v osnutku predvidena globa med 200 in 10 tisoč evri. Register najemov je uporaben tudi za določitev tako imenovanih rezidenčnih stanovanj. Notarji morajo GURS -u sporočati vse nepremičninske posle, za katere overovijo podpis prodajalca. Tudi notarje čaka do 10 tisoč evrov globe, če tega ne bodo storili. Poročanju o najemnih in kupoprodajnih poslih v ETN je namenjena spletna aplikacija ETN.

Pomembno: Upnik lahko vse dokler ni v celoti poplačan spremeni predlagana sredstva izvršbe oz. ves čas predlaga nova sredstva izvršbe, če predlagana sredstva izvršbe ne zadostujejo za poplačilo v celoti.

Iskalnik društev in preverjanje podružnic tujih društev v Sloveniji

Iskalnik in preverjanje ustanov

 

Copyright © 2009, Detektivske storitve Export Center.
Test alkoholiziranosti