Osebno vročanje

Vročevalec nudim osebno vročanje podnevi od 6. do 22. ure v stanovanju ali na delovnem mestu naslovnika. V storitev vročanja se šteje tudi morebitno ugotavljanje dejanskega bivališča osebe, ki jo išče vročitelj. Zasebni vročevalec ponavadi nudi vročanje za: sklep o izvršbi, odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodna pisanja, sodbe, vabila na glavno obravnavo, sodne pošiljke, obtožne predloge, sklep o disciplinski kršitvi, itd.. Vročitev pisanj predpisuje Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Zakon o kazenskem postopku (ZKP) ali Zakon o upravnem postopku (ZUP), odvisno od primera stranke. O opravljeni osebni vročitvi napišem poročilo in ga skupaj z podpisano vročilnico pošljem naročniku.

Osebna vročitev izredne odpovedi

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ki »nadomešča« ureditev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Prvi odstavek 83. člena ZDR določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga delavca pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Določba 180. člena ZDR nalaga delodajalcu osebno vročitev obdolžitve in vabila na zagovor, ki se opravi praviloma v prostorih delodajalca. Pravilna osebna vročitev (pisno) odpovedi pogodbe o zaposlitvi je dolžnost delodajalca – v pisni odpovedi pogodbe o prenehanju delovnega razmerja mora delodajalec navesti odpovedni razlog in ga pisno obrazložiti ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Takšne vročitve opravlja detektiv za vročanje, saj se želijo zaposleni prejemu takšnih pisanj običajno izogniti. Osebno se vroča tudi sklep o disciplinski odgovornosti ali pisna obdolžitev delavca. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, če se vabila na zagovor ali izredna odpoved ne vroči pravilno. Če je delavec v bolniškem staležu, ne odvezuje delodajalca, da delavca povabi na zagovor, ker je pravica do zagovora kršena zaradi opustitve delodajalca (ki delavca ne povabi na zagovor), je iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Po določbi 2. odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti delavcu zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zagovor pred izredno odpovedjo je namenjen temu, da se delavec lahko izjavi o očitanih kršitvah, in ne zgolj ugotavljanju dejanskega stanja kršitev. Poleg tega predstavlja zagovor pred izredno odpovedjo  zadnji možni čas za delodajalca, ki se dokončno seznani z razlogi, ki utemeljujejo odpoved. Tožnik se je v času, ko mu je bil določen datum zagovora, nahajal na zdravljenju v bolnišnici. Takrat njegova zbranost zaradi kognitivnih motenj ni bila takšna, da bi bil sposoben podaje zagovora, zato gre v konkretni situaciji za obstoj okoliščin iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo pogodbe omogoči zagovor (VDSS sodba Pdp 989/2012).

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13; ZDR-1) predpisuje vročanje v prostorih delodajalca. Če vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v prostorih delodajalca ni mogoča zaradi odsotnosti delavca (bolniška odsotnost, če delodajalcu ni znano, če in kdaj se bo delavec vrnil na delo, ipd.), se odpoved vroči s priporočeno pošiljko s povratnico. V kolikor delodajalec predvideva izogibanje vročitvi s povratnico, detektivi opravimo osebno vročitev po ZPP. Če delodajalec istočasno uporabi obe storitvi se s tem zagotovi uspešna vročitev.

Osebno vročanje  sklepa o izvršbi

V sodnih postopkih tožena stranka pogosto spremeni svoj naslov bivališča ali pa odklanja sprejem sodne pošte. Detektiv opravlja osebno vročanje, ker sodni kurirji nimajo dovolj časa ali izkušenj, da bi poiskali osebe, ki se namerno izogibajo prejetju pisanj, prav tako pa je njihov delovni čas ponavadi dopoldne. Upnik mora namreč večkrat pridobiti pravilen (dejanski) ali nov naslov dolžnika, kadar sodišče temu ne more uspešno vročati pisanj, pravih podatkov pa ni mogoče pridobiti s poizvedbami v uradnih registrih. Če ima pravna oseba odprt poštni predal, nima to nobenega vpliva na način, kako se ji vročajo sodne pošiljke. Najem poštnega predala je stvar razmerja med najemnikom in pošto, skladno z ZPP pa se sodna pisanja v vsakem primeru vročajo osebno na sedežu (in ne v poštni predal).

Sodni kurir oz. vročitev sodne pošte

Zasebno vročanje odredi sodišče na predlog strank potem, ko je bilo vročanje po pošti ali s pomočjo sodnih kurirjev neuspešno. V sodnih postopkih tožena stranka pogosto spremeni svoj naslov bivališča ali pa odklanja sprejem sodne pošte, zato mora tisti, ki opravlja vročanje, znati naslovnika tudi pravočasno poiskati. Obtoženec lahko spremeni priimek, zato mu sodišče brez posredovanja detektiva težko uspe vročiti poziv ali druga pisanja. Detektivski kurir ugotavlja dejansko bivališče udeleženca v sodnem postopku. Vročevalec vroča vabila na glavno obravnavo, sodne pošiljke, sodbe, obtožne predloge in druga pisanja. Na ta način opravljeno vročitev vročnik zaznamuje v Potrdilu o vročitvivročilnica ), ki ga podpišeta prejemnik in vročevalec. Šteje se, da je s tem pisanje veljavno vročeno.

Vročanje upravne pošte - odločbe in sklepi

Osebno vročanje upravnih pisanj oz. zasebno vročanje odločb in sklepov, s katerimi je določen rok, ki se ne more podaljšati, je ZUP uredil v 87. členu tako, da je treba ti dve vrsti uradnih pisanj vročiti osebno tistemu, ki so mu namenjeni. O uspešno opravljeni osebni vročitvi obvestim organ, ki je osebno vročitev odredil z vročilnico. Odločbo, npr. o odstranitvi objekta je potrebno osebno vročiti obema zakoncema, samo enemu ni dovolj. Če naslovnika ni najti na naslovu, se lahko vročitev opravi tako, da vročitelj na primernem mestu (hišnem predalčniku,  če tega ni, na vratih stanovanja itd.) pusti pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej navedenih mestih,  lahko vročitelj sporočilo pusti v poštnem predalu ali drugem primernem mestu. V sporočilu se navede, kje se dokument nahaja in  da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Po preteku 15 dnevnega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, če ga ta ima in je uporaben. V primeru, da ta pogoj ni izpolnjen, se pošiljka vrne pošiljatelju, vendar mora pisno sporočilo vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. Upravno sodišče RS je v sodbi U 217/2008 ugotovilo: "Vročitev na način iz tretjega odstavka 87. člena ZUP namreč velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, pa velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Ker tožnik v navedenem roku dokumenta ni prevzel, je s potekom roka nastopila fikcija vročitve.

Vročilnica

Vročilnica je potrdilo o vročitvi, ki ga podpišeta naslovnik oziroma prejemnik in dostavljalec. Naslovnik (prejemnik) sam z besedo zapiše na vročilnici datum prejema, če pa je naslovnik (prejemnik) nepismen ali pa se ne more podpisati, ga podpiše dostavljalec in navede datum prejema s pripombo, zakaj je podpisal naslovnika. Če naslovnik ali njegov odrasli družinski član noče podpisati vročilnice zapišem to na vročilnico in navedem datum vročitve - s tem je vročitev opravljena. Če naslovnik pisanja noče sprejeti, zapišem na vročilnico datum, uro in razlog odklonitve sprejema,  pismo pa pustim v naslovnikovem stanovanju, s tem pa vročitev velja za opravljeno.

Copyright © 2009, Detektivske storitve Export Center.
Osebno vročanje