Nadzor bolniške

Kontrola bolniških staležev v skladu s 34. členom ZDD-2

Zaradi rekordnih bolniških odsotnosti in več kot 20 milijonov izgubljenih delovnih dni letno (Dnevnik: "Rekordne bolniške odsotnosti: po novem več nadzora tudi nad javnimi uslužbenci", 19. 02. 2026), postajajo zlorabe bolniškega staleža vse večji izziv za delodajalce.

Ključne novosti interventne zakonodaje (velja od 1. 1. 2026) dodatno zaostrujejo pravila in omogočajo učinkovitejši nadzor:

  • Obvezno zadrževanje doma: Bolniško odsotni se morajo praviloma zadrževati na naslovu prebivališča, razen če so zdravnikova navodila drugačna.
  • Izjeme brez odobritve: Zdravstvene storitve (tudi samoplačniške, npr. fizioterapija v samoplačniški ambulanti), nega ožjega družinskega člana na drugem naslovu (npr. nega otroka pri drugem staršu), sobivanje z bolnikom v bolnišnici ali zdravilišču.
  • Kazni za kršitve: Neupoštevanje pisnih navodil vodi v odvzem neto nadomestila od dneva kršitve do konca odsotnosti (max. 30 dni). Pri ponovljenih kršitvah v 5 letih – obvezno vračilo nadomestila.
  • Administrativne obremenitve: Zdravniki morajo pisna navodila izdati že ob odprtju bolniškega staleža, kar povečuje obremenitve v družinski medicini.

Te spremembe poudarjajo pomen pravočasnega in zakonitega nadzora, da se preprečijo nepotrebne izgube za podjetja. (Dnevnik: "Bolniške odsotnosti: Kdaj gre lahko bolnik zdoma brez odobritve?", 14. 01. 2026).

Na podlagi 34. člena ZDD-2 (Ur. l. RS št. 95/2024) detektiv zakonito pridobiva informacije o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe.

Delodajalec pooblasti detektiva za:

  • Zakonito izveden nadzor bolniškega staleža
  • Preverjanje spoštovanja navodil zdravnika glede režima gibanja (brez poseganja v diagnozo).
  • Dokumentirane dokaze
    Fotodokumentacija, časovni zaznamki, zapisnik in strokovno poročilo – pripravljeno tako, da je uporabno v delovnem sporu.
  • Podlago za izredno odpoved po 110. členu ZDR-1
    Če delavec:
    • ne spoštuje navodil zdravnika,
    • opravlja pridobitno dejavnost,
    • brez odobritve zapusti kraj bivanja,
    se lahko vzpostavi zakonita podlaga za izredno odpoved, če so kršitve dokazljive in je nadaljevanje delovnega razmerja nemogoče.
  • Zmanjšanje tveganja neuspeha na sodišču
    Sodna praksa zahteva konkretne in nesporne dokaze. Poročilo je pripravljeno z vidika dokaznega standarda, ki ga zahteva delovno sodišče.

Kako poteka sodelovanje?

V kolikor obstaja sum zlorabe bolniškega staleža, zaprosite detektiva za pooblastilo in pripravite zadnji bolniški list ali ZZZS odločbo. V kolikor se sum potrdi, detektiv pripravi detektivsko poročilo z dokaznim gradivom. Po potrebi vroči obvestilo o izredni odpovedi.

Vse aktivnosti potekajo skladno z ZDD-2, ZDR-1 in zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

Zakaj je to pomembno za vaše podjetje?

Bolniška odsotnost pomeni neposreden strošek nadomestila plače in organizacijsko motnjo. Kadar obstaja utemeljen sum zlorabe, je pravočasno ukrepanje ključno, saj je rok za izredno odpoved 30 dni od ugotovitve razloga (prekluzivni rok).

Novosti v naši ponudbi – zakaj pooblastiti detektiva zdaj?

  • Aktualna prilagoditev zaostrenim pravilom: S poudarkom na preverjanju novih izjem (samoplačniške storitve, nega na drugem naslovu), kar zmanjša tveganje lažnih pozitivnih rezultatov.
  • Brezplačen uvodni posvet: Analiza vašega suma in ocena tveganj – brez obveznosti.
  • Hitri odziv in diskretnost: Nadzor v 24–48 urah od pooblastila, poročilo v 3–5 dneh.
  • Celovita podpora: Ne samo nadzor, ampak tudi pomoč pri izredni odpovedi, vključno z vročitvijo.

Z zakonito izvedeno kontrolo si zagotovite: zaščito poslovnih interesov, disciplinsko urejenost delovnega okolja in pravno varnost pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Pravna podlaga za kontrolo javnih uslužbencev

Za javne uslužbence velja dodatna podlaga po 34. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1, Uradni list RS, št. 32/25). Glej 34. člen ZJU-1

(1) Predstojnik lahko pooblasti enega ali več javnih uslužbencev za ugotovitev dejanskega stanja, če razpolaga z informacijo, na podlagi katere so podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela v času, ko plačilo nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodbe bremeni delodajalca, ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

(2) Pooblaščeni javni uslužbenec lahko zbira informacije iz prejšnjega odstavka od javnih uslužbencev, zaposlenih v organu, in od tretjih oseb. O posameznih dejanjih v okviru ugotavljanja dejanskega stanja pooblaščeni javni uslužbenec sestavi zapisnik. Po končanem postopku ugotavljanja dejanskega stanja, predstojnik javnega uslužbenca seznani z ugotovitvami postopka in se mu omogoči vpogled v zapisnik.

(3) Predstojnik lahko, če oceni, da je to smotrnejša rešitev, za izvedbo nadzora nad zlorabami iz prvega odstavka tega člena sklene pisno pogodbo in pooblasti pravno ali fizično osebo, ki lahko opravlja detektivsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost.

Novost novega ZJU: Kontrola bolniškega staleža oz. ugotavljanje zlorabe bolniške se od predstojnika ne zahteva več, da javnega uslužbenca najprej opozori, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni. Brez opozorila za javne uslužbence