Test alkoholiziranosti

Nudim preizkus alkoholiziranosti - Alkotest Dräger  6510. Ugotavljanje alkoholiziranosti zaposlenih poteka s pomočjo elektronske merilne naprave - alkotester (kot ga ima policija). Alkoholiziranost / vinjenost delavca oz. zaposlenih na delovnem mestu je problem delodajalca, ki ga lahko reši s pomočjo detektiva. Sprejeti Pravilnik / Akt  o alkotestu - izvajanju notranje kontrole, je podlaga za kontrolo psihofizičnega stanja zaposlenih. Izvajanje alkotesta v službi zagotovi potrebna dokazna sredstva, ki so verodostojna v disciplinskih in odškodninskih postopkih ter v delovnih postopkih na sodišču. 

Tožnik je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola (v času preizkusa je imel 1,15 promila alkohola v izdihanem zraku). S tem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (določbe 31, 32, 33. čl. ZDR, ki med drugim delavcu nalagajo upoštevanje delodajalčevih navodil in spoštovanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu in prvi odstavek 51. čl. ZVZD-1, ki določa, da delavec ne sme delati na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc), kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR (VDSS sodba Pdp 844/2013).

Alkotest Dräger je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku, koncentracija alkohola v izdihanem zraku pa je v grobem proporcionalna koncentraciji alkohola v krvi, pri vrednotenju rezultata pa se upošteva tovarniško podani pogrešek in standardna deviacija, ki znašata pri izmerjenih vrednostih do 2 promilov +- 0,10 promila. Elektronski alkotesti so indikatorji alkoholiziranosti in ne merilne naprave, zato zanje ni potrebno pridobiti atesta, čeprav morajo biti elektronski alkotesti kljub temu, da niso merilno sredstvo, redno testirani oziroma mora biti opravljen preizkus brezhibnosti njihovega delovanja (VSL odločba PRpv 43/2006).

Alkotest delavcev v službi je izveden z DRÄGER 6510, serijska številka: ARAA-0042 in je končen ter velja kot dokaz na sodišču, v kolikor testirana oseba ne zagotovi rezultata testa s strokovnim odvzemom krvi ali z etilometrom:  Strokovno mnenje sodne izvedenke za področje forenzične toksikologije in alkoholometrije. Alkotester je redno kalibriran in vzdrževan: Zapisnik o pregledu in kalibraciji aparata.  Dräger 6510 je indikatorski instrument, s katerim se ugotavlja prisotnost etanola v izdihanem zraku. Alkotester izmeri koncentracijo alkohola v izdihanem zraku, nato pa takšen dobljen signal prikaže na digitalnem zaslonu. Zgornja dovoljena meja za količino alkohola v izdihani sapi za zaposlene v okviru delovnega časa je 0,0 mg/l. Razmerje med količino alkohola v izdihanem zraku in količino v krvi pa je stalno in opredeljeno s korekcijskim količnikom 2100. Če torej grame v krvi delimo z 2100, dobimo 0,238 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Dovoljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku za voznike je 0,24 mg/l.

Test alkohola v izdihanem zraku - alkotest je opravljen pravilno, saj sem usposobljeni strokovnjak za ravnanje z omenjeno napravo - Potrdilo o opravljenem izobraževanju: DRÄGER potrdilo o šolanju

Odreditev alkotesta

Obvezno pa se alkotest odredi, ko delavec kaže znake vinjenosti. Strokovni test alkoholiziranosti se lahko odredi tudi v primerih delovnih nesreč, prometnih nesreč, strojeloma ali požara, sporih med zaposlenimi, pritožb strank  / sodelavcev zaradi neprimernega / neobičajnega vedenja zaposlenih ter v primerih drugih neobičajnih dogodkov pri katerih je upravičeno domnevati, da gre za alkoholiziranost. Splošno znano dejstvo je, da alkoholiziranost vpliva na kognitivne in psihofizične sposobnosti človeka. Iz tega vidika delovne nesreče, ki jih povzroči alkoholiziranost niso redke. Kako opraviti alkotest v primeru, ko je na prvem mestu reševanje življenja in zdravja delavca. Z sprejetim pravilnikom se delavec v naprej strinja, da se v takšnih primerih alkotest opravi v zdravstveni ustanovi z odvzemom krvi.

Detektiv na delovnem mestu lahko izvede alkotestiranje:

  •     pred pričetkom opravljanja dela ali med delom
  •     med samim nastopom alkoholiziranosti
  •     test na podlagi vedenjskih indikatorjev
  •     določenemu zaposlenemu - sum ali vsem zaposlenim -preventivno
  •     nenapovedani alkotesti

Rezultat alkotesta se napiše v ustrezni Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti posameznikaIzvajanje preizkusa alkoholiziranosti je preprost postopek, rezultati so natančni, sam alkotest pa je za zaposlenega higieničen: vsak ustnik je namreč na voljo v zaprti celofanski vrečki, ki zagotavlja, da se ustnik pred uporabo ne more okužiti.

Testiranje vinjenosti je lahko:

  • občasno testiranje alkoholiziranosti
  • redno testiranje alkoholiziranosti
  • testiranje vinjenosti ob nastopu problemov
  • testiranje alkoholiziranosti za ozdravljene alkoholike

Odklonitev alkotesta

Odklonitev alkotesta pomeni, da lahko detektiv oz. delodajalec s pričami ugotovi (po sodni praksi v primeru odklonitve preizkusa alkoholiziranosti zadostuje namreč tudi dokazovanje s pričami), da je zaposleni na delo prišel pijan, vinjen oz. pod vplivom alkohola. Delavca se opozori na to kršitev in na dosledno izpolnjevanje njegovih obveznosti iz delovnega razmerja. V kolikor se testirana oseba ne strinja, da se alkoholiziranost ugotavlja z indikatorjem ima vedno možnost, da rezultat v roku 1 ure ovrže / potrdi s strokovnim odvzemom krvi ali z etilometrom.

Če obdolženec odkloni preizkus alkoholiziranosti z alkotestom (in pri tem ne navaja zdravstvenega oz. drugega s tem povezanega objektivnega vzroka za neopravo takega preizkusa), je postopek alkotesta že zaključen in ni več nobene zakonite podlage za nadaljnje odrejanje preizkusa z etilometrom ali pa strokovni pregled. V takem primeru je odklonitev alkotesta podana že zgolj z odklonom oprave preizkusa z indikatorjem, ne pa tudi s sočasno zavrnitvijo strokovnega pregleda. Obveznost nadaljnje odreditve preizkusa strokovnega pregleda alkoholiziranosti obstaja torej le v primeru nestrinjanja s stopnjo alkoholiziranosti, ki jo pokaže indikator, v primeru zatrjevanja zdravstvenih razlogov in v primeru, če preizkušanec preizkusa z alkotestom ne opravi po navodilih proizvajalca (VSC sodba PRp 144/2015).

Preizkušanec lahko izrazi nestrinjanje z rezultatom elektronskega alkotesta z besedami ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti. Preizkušanec krije stroške strokovnega pregleda le, če ima v organizmu višjo vsebnost alkohola od dovoljene (VSL sodba PRp 107/2014).

Nekdo se lahko izmakne ugotavljanju alkoholiziranosti tudi tako, da ne sodeluje pravilno pri pihanju v elektronski alkotest. V primeru, da je zavestno dvakrat pihal mimo ustnika tako, da elektronski alkotest njegovega izdihanega zraka niti ni zaznal in je policist nepravilno uporabo alkotesta zapisal v zapisniku, pa se toženec tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je od policista zahteval, naj ga odpelje na odvzem krvi (VSK sklep I Cp 955/2005).

V vsakem konkretnem primeru posebej je potrebno presoditi, ali voznik s svojim ravnanjem preprečuje ali ovira izvedbo preizkusa alkoholiziranosti, ali pa so podani utemeljeni, objektivni razlogi, zaradi katerih voznik kljub potrebni skrbnosti ne more pravilno opraviti alkotesta (Sodba IV Ips 10/2006).

Nepravilno opravljen alkotest

Nepravilno izveden postopek preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ima lahko za posledico le nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim so bile dane pripombe, da niso pravilno sestavljeni (VSL sodba PRp 1535/2009).

Glede na pritožbene navedbe o vsebnosti etanola v oralnem pršilu Angal S le pripominja, da že količina etanola, ki ga navaja zagovornik (to je, da je v enkratnem odmerku do 157 mg etanola, kar je enakovredno do 4,3 ml piva in manj kot 2 ml vina), pove, da gre za nepomembne količine etanola v navedenem oralnem pršilu, poleg tega pa iz obdolženčevega zagovora pred sodiščem prve stopnje ne izhaja, da bi neposredno pred samim preizkusom alkoholiziranosti z alkotestom to pršilo uporabil (VSK sodba PRp 299/2009).

Tožnik bi domnevo alkoholiziranosti lahko izpodbil samo na način, ki je bil s pogodbo dogovorjen – to je z odvzemom krvi, ki bi časovno sovpadal z opravljenim alkotestom. Splošni pogoji kasnejšega (drugačnega) dokazovanja nealkoholiziranosti (na primer z izvedenskim mnenjem) ne predvidevajo (VSL sodba II Cp 3131/2015).

Pravilnik o preizkusu alkoholiziranosti

Urejeni Pravilnik o izvajanju notranje kontrole in ugotavljanje prisotnosti alkohola pri zaposlenih  ter izvajanje občasnih testov v podjetju prispeva k večji varnosti in zdravju na delovnem mestu, višji kakovosti dela ter k večjemu zadovoljstvu vseh zaposlenih na delovnem mestu. Prepovedano je vnašanje alkohola v podjetje (nadzor pri vhodu) in prodaja alkoholnih pijač. Izvajanje alkotesta na delovnem mestu mora biti natančno določeno: kdo ga izvaja in kakšni so ukrepi. Pijani delavec oz. alkoholiziran sodelavec oz. vinjen zaposleni, mora biti odstranjen z delovnega mesta, sledita disciplinski postopek in posvetovanje s posameznikom.

Alkoholna politika v podjetju je politika odnosa do alkohola oziroma do zaposlenih, ki uživajo alkohol. V  internih pravilnikih mora biti to področje  jasno opredeljeno, prav tako pa tudi kdo, kdaj, na kakšen način in kako lahko izvaja  testiranje in kako ravnati v primeru pozitivnega rezultata. S celotno politiko do alkohola v podjetju mora biti seznanjen sleherni zaposleni.

Vinjenost na delovnem mestu v skladu s 36. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999, 64/2001; v nadaljevanju ZVZD) je hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, nedvomno pa predstavlja nevarnost tako za delavca, sodelavce in za delovni proces. Po veljavni zakonodaji je namreč ob izpolnjenih zakonskih pogojih za hujšo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti delavca iz delovnega razmerja možno uporabiti celo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki predstavlja najtežje posledice za delavca.

Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali delodajalcu zaradi delavčeve kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja nastane škoda (VDSS sodba Pdp 1401/2008).

Alkohol na delovnem mestu pomeni skrajni čas za ukrepanje delodajalca. Delovni detektiv in delodajalec morata poskrbeti, da pridobivanje dokazov za zlorabo alkohola na delovnem mestu poteka v skladu z zakonodajo, ki varuje dostojanstvo delavca ter ščiti delavčevo zasebnost. Postopki preizkušanja alkoholiziranosti in rezultati teh postopkov so zaupnega značaja, zato je potrebno ravnati v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. V delovnem sporu lahko delodajalec alkoholiziranost delavca dokazuje z vsemi dokazi, ki so primerni za ugotavljanje tega dejstva, torej tudi z zaslišanjem prič, ki so bile s delavcem v neposrednem stiku. ZDR-1 ZVZD ne določata posebnih pravil glede dokazovanja alkoholiziranosti delavca na delu. Alkoholizirani v službi - računajte na alkotest!

Copyright © 2009, Detektivske storitve Export Center.
Bolniška 2