Varno zaposlovanje

Novi Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/2011 -ZDD-1 z dne 11. 3. 2011) ne omogoča več opravljanja predzaposlitvene poizvedbe detektivu. Detektivu pa omogoča v 3. jem odstavku ZDD-1 svetovanje fizičnim in pravnim osebam na področju preprečevanja kaznivih ravnanj. Kadrovikom in drugim službam, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem novih sodelavcev nudim svetovanje na temo:

• Politika izvajanja predzaposlitvenih poizvedb / Politika varnega zaposlovanja
• Malomarno zaposlovanje

Ključni del vsakega procesa zaposlovanja bi moral biti pregled ozadja osebe pred zaposlitvijo, ki daje delodajalcu vpogled v pretekle vzorce obnašanja, nagnjenja in verjetne prihodnje vedenjske vzorce osebe. Delodajalec ima namreč dolžnost, da preudarno in razumno izbira zaposlenega. Podjetja uporabljajo poizvedbe o sedanjih in bodočih zaposlenih za zaščito njihove odgovornosti in, da zagotovijo resničnost kvalifikacij,  ki jih zaposleni navajajo v svojih življenjepisih ali prijavah za delovno mesto.

Izvajanje  predzaposlitvenih preverjanj zmanjša tveganje za zaposlitev posameznika, ki je nagnjen h kraji, nasilju, drogam, ali kakršnim koli drugim težavam. Ponavadi je tako, da višji kot je naziv delovnega mesta večje je tudi varnostno tveganje, bolj poglobljena je zato preiskava ozadja osebe,  ki se poteguje za takšno delovno mesto in zahtevnejše je preverjanje preteklosti.

V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) lahko podjetje preverja izključno podatke, ki kažejo na to ali kandidat ustreza razpisnim pogojem za določeno delovno mesto.  Zbira lahko torej samo podatke, ki se jih  lahko vpraša med samim zaposlitvenim intervjujem. To pomeni, da je delodajalec upravičen samo do tistih podatkov, ki so potrebni, da se ugotovi ali je določen kandidat primeren in ustrezno usposobljen za določeno delo.

Obstaja več različnih vrst zaposlitvenih poizvedb:
1) Predzaposlitvene poizvedbe
Ko nekdo kandidira za delo na položaju, lahko podjetje preveri ozadje te osebe kot del procesa zaposlovanja. Odvisno od pogojev, ki določajo  primernost za zaposlitev, se lahko nekdo na podlagi predzaposlitvene poizvedbe oz. rezultatov preverjanja preteklosti osebe tudi zaposli,  saj izpolnjuje vse za to delovno mesto razpisane oz. zahtevane pogoje.
2) Periodično preverjanje zaposlenih oz. periodočne poizvedbe o zaposlenih
Nekatera podjetja imajo v svoji varnostni politiki določeno preverjanje oseb vsakih vsakih pet, sedem ali deset let.
3) Poizvedbe ob napredovanju ali poizvedbe ob spremembi delovnega mesta
Ko se nekdo poteguje za višje oz. bolje plačano delo, bolj varnostno tvegano delo, ali popolnoma novo delovno mesto je včasih potrebno opraviti ponoven  pregled ozadja osebe na osnovi novih meril, ki se uporabljajo za to novo pozicijo.

Podjetja imajo odgovornosti in skrbi glede ohranjanja varnosti pri zaposlovanju, napredovanju ali ohranjanju zaposlenih.

Malomarno zaposlovanje

Malomarno zaposlovanje pomeni, da delodajalec pri izbiri novih kadrov opusti dolžnost skrbnega ravnanja in s tem zmanjša razumno skrb za varnost ostalih. Delodajalec je dolžan izvajati skrben pregled pri zaposlovanju in vzeti v obzir, da lahko novi sodelavec / sodelavka predstavlja potencialno grožnjo varnosti. Če delodajalec opusti dolžnost skrbnega ravnanja in zaposleni povzroči škodo (fizično, finančno, duševno) drugemu, potem se lahko delodajalca toži. Standard "vedeti" oz. "bi moral vedeti" zahteva, da delodajalec preveri, ali je novi zaposleni nevaren, neustrezen ali nekvalificiran za razpisano delovno mesto, saj lahko le tako prepreči nastanek morebitne škode v prihodnosti.

Nekateri delodajalci imajo obveznost predzaposlitvenih oz. varnostnih preverjanj po zakonu ali standardu. Toda večina privatnega sektorja tega področja nima zakonsko urejenega. Tudi javne institucije, šole, verske organizacije, zdravstvene  institucije se srečujejo s primeri, ko so zgolj na podlagi pozitivnega občutka (brez preverjanja ali kontrole dejstev) zaposlile osebo, ki je potem zlorabila položaj ali pooblastila in povzročila škodo drugim (spolni napadi na mlajše osebe, spolna nadlegovanja, umori, finančne zlorabe, itd..). Na svojstven način so torej delodajalci ustvarili priložnost za zločin npr.: za varnostnika zaposliti k agresivnosti nagnjeno in neusposobljeno osebo, za duhovnika, vzgojitelja ali predstavnika otroških organizacij izbrati registriranega pedofila ali človeka z mentalnimi problemi, za zdravnika ali managerja postaviti osebo s ponarejenimi spričevali in življenjepisom, za oskrbovalca starejših ali invalidnih oseb na domu izbrati osebo nagnjeno k nasilju, goljufijam ali krajam. Za dostavljača na dom izbrati bivšega seksualnega prestopnika, ki potencialno ogroža varnost (samskih) strank.

Dolžna skrb delodajalca se povečuje sorazmerno v skladu z večanjem tveganja, ki se nanaša na  delovno mesto Npr. zamislite si naravo avtoritete in pozicijo zaupanja, ki jo imajo zdravnik, manager, varnostnik, učitelj, politik, upravljalec skladov, psihiater, duhovnik, nadzornik, inšpektor, itd... Če torej delovno mesto omogoči osebi pozicijo avtoritete, je vključeno večje tveganje, saj lahko potencialno gledano oseba to avtoriteto tudi zlorabi.

Kazenska datoteka prosilca za delovno mesto

Potencialni kandidat, ki ima kazensko datoteko še ne pomeni avtomatsko, da nima možnosti za delovno mesto. Predzaposlitvena poizvedba se namreč  izvaja zgolj zaradi namena ugotoviti ali oseba ustreza pogojem za razpisano delovno mesto. Vsa naša družba je namreč usmerjena v cilj, da imajo tudi bivši kaznjenci novo priložnost za pošteno življenje. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je delodajalec odgovoren za skrbno izbiro kandidata za razpisano delovno mesto in, da oseba, ki so jo ravnokokar odpustili iz zapora, ker je bil obsojen zaradi nasilnega zločina ne ustreza razpisanim pogojem za delovno mesto kjer se  npr. zahteva delo na domu strank. Je pa npr. primerna za delo v delovni skupini, ki ima nekoga, ki delo nadzira. Če ima potencialni kandidat kazensko datoteko, se mora delodajalec odločiti, glede na:

• naravo in težo kaznivega dejanja,
• naravo dela in
• kdaj se je kaznivo dejanje zgodilo.

Sprejeta in urejena politika izvajanja predzaposlitvenih poizvedb oz. politika varnega zaposlovanja

Podjetje mora imeti sprejeto varno politiko zaposlovanja, ki seveda ne sme temeljiti na nobeni obliki diskriminacije. Potencialni kandidat, ki se poteguje za razpisano delovno mesto mora pred predzaposlitvenim preverjanjem podpisati Soglasje za predzaposlitveno preverjanje, ki vključuje zgolj zakonito:

• preverjanje v kazenski evidenci (potrdilo o nekaznovanosti),
• preverjanje preteklih zaposlitev,
• preverjanje izobrazbe in
• preverjanje referenc.

Poizvedovanje o zaposlenih obsega še:

• ugotavljanje zvestobe delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule,
• odkrivanje tatov na delovnem mestu: kraja gotovine / premoženja / intelektualne lastnine / izdelkov / materiala / surovine.
• odkrivanje goljufivih invalidov: Če vaš zaposleni ali bivši zaposleni prejema nadomestilo ali odškodnino za invalidnosti, pri tem pa čutite, da obseg njihove škode ni v takšnem obsegu kot navajajo in zahtevajo v svojih terjatvah, ter da bi lahko delali nekje drugje.

Podjetje lahko nenamerno povzroči dvoje vrste stroškov, ki  nastanejo ob napačni zaposlitvi in posledično še stroški, ki nastanejo ob napačni odpustitvi. Izbor kadrov je močno povezan z uspešnim uresničevanjem ciljev organizacije, kakor tudi z racionalnim upravljanjem finančnih sredstev.